HP Pavilion dv5

Ju-huuuu, pa sem nazaj. No, ne ravno nazaj nazaj, ker v bistvu nisem nikamor šla, ampak nazaj v smislu, da napišem nekaj novih postov. Zadnje čase kar precej delam, in proste minute ne preživim ravno vedno pred računalnikom. Sedaj sem prosta 3 (!) dni in sem si vzela nekaj minut časa za ta moj bogi blog. Ta post posvečam mojemu računalniku, ki je super mašinca. Dela kot urca in še je tako lep, neusiljivo zlato rjave bronz (Edwardova barva las) barve. :-) Torej, moj dragi HP Pavilion dv5, hvala, ker si moj zvesti "prisilno prostovoljni" spremljevalec! :-)

(trenutno se mi ne da pisati še v italijanščini, tako da drugič)